»Spet se prepirata!« – to je stavek, ki ga mnogi starši dobro poznamo.
A čeprav so nenehni prepiri med sorojenci naporni, so prav ti konflikti tudi pomembna šola za življenje. Ko se otroka prepirata, se hkrati, ne da bi se tega zavedala, učita:
- povedati, kaj želita in potrebujeta,
- sklepati dogovore in se pogajati,
- prepoznavati svoja in tuja čustva,
- postavljati meje in sprejemati meje drugih,
- reševati nesoglasja in popravljati odnose.
Zato ni nujno, da starši posredujemo prav pri vsakem prepiru in takoj določimo, kdo ima prav in kdo je kriv. Če sta otroka varna, jima lahko pustimo nekaj prostora, da poskusita težavo rešiti sama.
Naš cilj ni, da se otroci nikoli ne prepirajo. Cilj je, da se naučijo, kako se tudi v konfliktu spoštovati, poslušati in poiskati pot nazaj do odnosa.
Seveda pa velja jasna meja: fizično nasilje, poniževanje in namerno prizadejanje niso »koristen konflikt« in zahtevajo takojšen poseg odraslega.
Zato naslednjič, ko boste zaslišali: »Mami, ona je začel!«, poskusite za trenutek zadržati potrebo, da postanete takojšnji sodnik ali pomočnik. Pogosto se namreč za prepirom skriva pomembna življenjska lekcija, ki jo otroka šele usvajata.
Kaj pa, če ni najpomembnejše vprašanje »Kdo je kriv?«, ampak »Kako bosta to rešila in kaj se bosta pri tem naučila?«

