Občutek, da so sodobni otroci bolj zahtevni, je zelo pogost – pri starših, učiteljih in celo pri strokovnjakih. A razlog ni v tem, da bi se otroci »spremenili« na slabše, temveč da se je svet okoli njih drastično spremenil.
Tu je najcelovitejša razlaga ključnih dejavnikov, da so otroci odsevajo vse tisto, kar doživljajo,
1. Pretirana količina dražljajev (digitalni svet)
Otroci danes od rojstva naprej živijo v okolju hitrih slik, nenehnih opomnikov, preklapljanja med aplikacijami, sprotnega nagrajevanja z dopaminom (všečki, igre …). To povzroča nižjo toleranco dolgčasa, težave s koncentracijo, miselno razpršenost, večjo impulzivnost. Ker so možgani otroka še v razvoju, »hiper dražljaji« povzročijo, da je klasičen pouk ali mirna aktivnost videti premalo stimulativna.
2. Manj naravne igre in gibanja
Pred 20, 30 leti so otroci več ur tekali, plezali, se ravsali, igrali zunaj, danes pa so pogosteje precej statični ter v zaprtih prostorih. Zato imajo manj razvit gibalni aparat (kar vpliva na sedenje, ravnotežje, držo), manj odvečne pokurjene energije, težave z nemirom, frustracijo in obvladovanjem čustev. Gibanje pa je ključno za razvoj možganov, čustvene regulacije in učenje.
3. Najbolj stimulativna generacija v zgodovini
Otroci danes od zgodnjega otroštva izkusijo več informacij v enem dnevu kot nekdo iz 1900 v mesecu, od tega je ogromno vsebin, ki jim razvojno niso primerne, poleg tega pa je na udaru tudi stalno primerjanje z drugimi. Rezultat vsega tega je hitra menjava interesov, nižja toleranca na napor, več pričakovanj do odraslih, da jih zabavajo.
4. Manj strukturiranih meja in večja čustvena občutljivost
Sodobno starševstvo poudarja čustva, pogovor in razumevanje. To je sicer zelo dobrodošlo, vendar lahko vodi v manj jasno postavljene meje, preveč razlaganja in premalo naravnih posledic, več pogajanja, manj treninga samoregulacije.
Otroci, ki nimajo jasno postavljenih meja, so pogosto bolj zahtevni, bolj uporniški pa tudi bolj negotovi (meje dajejo varnost).
5. Več stresa v družinah
Sodobni starši so preobremenjeni, delajo več, imajo manj podpore širše skupnosti, živijo hitreje. Otroci stres staršev posrkajo kot goba. To lahko vodi v večji nemir, izbruhe jeze, iskanje pozornosti ter preobčutljivost.
6. Višja pričakovanja družbe
Otroci naj bi danes zgodaj brali, zgodaj pisali, bili odlični v športu, obiskovali jezikovne tečaje, glasbeno šolo ter druge aktivnosti, bili socialno kompetentni, bili čustveno zreli.
Dejstvo je, da je pričakovanj preveč, časa za igro premalo.
7. Več diagnosticiranja in s tem boljše prepoznavanje težav
Danes imamo boljše diagnoze, več ozaveščenosti, manj stigmatizacije. Zato se zdi, da je »več težav«, a veliko je le prej spregledanega (npr. ADHD, disleksija, anksioznost, avtizem v spektru, senzorna občutljivost …).
8. Svet je manj predvidljiv in bolj kompleksen
Otroci rastejo v svetu hitrih sprememb, nepredvidljivosti, globalnih skrbi (okolje, vojne, pandemije) in družbenega pritiska. To zelo vpliva na njihov občutek varnosti, čustveno stabilnost ter potrebo po pozornosti (odraslih).
Sodobni otroci v resnici živijo v zelo zahtevnih časih. Živijo namreč v svetu, ki je preveč hiter, premalo povezan z naravo, preveč naporen za njihov razvoj, premalo predvidljiv, poln pritiskov in pričakovanj, z manj strukture in več informacijami, kot jih lahko predelajo.
KAKO JIM LAHKO ODRASLI POMAGAMO? PREVZEMIMO ODGOVORNOST TAKO, DA JIM DAMO:
- več strukture in manj neskončne izbire,
- kratka, jasna pravila v kombinaciji s posledicami,
- več gibanja, svobodne igre, narave,
- zdrave digitalne navade,
- manj perfekcionizma in pritiskov,
- več rutine in mirnih prehodov,
- čustveno podporo in doslednost,
- dovolj spanja in možnosti za sproščenost, počitek,
- dovolj pozornosti in ljubezni takšnim, kot so.
Se vam po vsem prebranem sodobni otroci še vedno zdijo tako naporni?

