V svetu, kjer otrokom ponujamo vedno več dejavnosti, krožkov in priložnosti, se včasih zdi, da velja pravilo: več = bolje.
Pa res?
Otrok ne potrebuje natrpanega urnika, da bi bil uspešen, miren ali srečen. Potrebuje predvsem občutek varnosti, sprejetosti in povezanosti. Dom ni prostor, kjer otrok »nabira točke«« za prihodnost. Dom naj bi bil prostor, kjer se otrok lahko uči, kdo je, in varno zavetje, kjer je dovolj takšen, kot je.
Če je otrok preobremenjen z dejavnostmi:
👉 ima manj časa za igro (kjer se zgodi največ učenja za življenje),
👉 ima manj časa za počitek (ki je ključen za zdrav otrokov razvoj),
👉 ima manj časa za pristen in radosten odnos s starši.
Ko se otrok počuti videnega, slišanega in sprejetega, lažje razvija samozavest, se bolje sooča z izzivi in je dolgoročno uspešnejši – ne samo v šoli, ampak v življenju nasploh.
Morda najpomembnejše vprašanje ni: »Kaj vse še lahko omogočim svojemu otroku?«
ampak: »Koliko sem mu zares na voljo?«
Včasih je največ, kar lahko damo otroku, prav naš čas, bližina in mir.
Najprej povezanost ter varna navezanost. Ostalo pride kasneje.

