Branje pravljic v zgodnjem otroštvu odpira vrata v svet jezika, domišljije in novega znanja. Otroci ob poslušanju pravljic ter zgodb razvijajo besedni zaklad, domišljijo in samozavest, hkrati jim skupno branje predstavlja dragocen čas povezanosti s starši ter drugimi pomembnimi odraslimi.
Ko otrok začne hoditi v šolo, pa se v nekaterih družinah pojavi skušnjava, da bi skrajšali čas za igro in branje pravljic ali celo pospravili igrače – ker naj bi bilo to »otročje«, saj šola je namreč »resna« stvar. Pri tem se je treba zavedati in včasih tudi na to večkrat spomniti, da sta igra ter branje pravljic eden od temeljev otrokovega razvoja: krepita namreč samostojnost, socialne spretnosti, domišljijo, stik s svetom in seboj, hkrati pa spodbujata tudi veselje do učenja (za šolo ter življenje samo).
- Naj pravljice zato ostanejo del večerne rutine.
- Naj igrače zato še naprej spodbujajo raziskovanje in čudenje nad svetom.
- Naj bo otroštvo polno zgodb in igre – saj prav to otrokom pomaga postati radoveden, ustvarjalen, (samo)zavesten človek z iskricami v očeh.
Katero pravljico/zgodbo/knjigo pa vi trenutno berete svojim otrokom?

